Toliko časa sem se borila sama s sabo, da je ena odločitev končno zmagala. Najtežje so bitke, kjer se boriš, braniš in še sodiš. Tako ni moglo iti naprej, bilo je preveč intenzivno, pobralo mi je večino časa v dnevu, z bitko v glavi sem čez dan samo vegetirala. Čutiš, ko te sreča pamet. Dejansko. Po parih mesecih boja sem se končno spet počutila sproščeno. Zjutraj sem lahko vstala in razmišljala še o drugih stvareh. Moji možgani znajo potrpeti in prenesti vse možno, ker bodo na koncu dobili tisto, kar hočejo. Sicer jih dolgo časa ne upoštevam, čeprav imajo vedno prav. Prav so imeli tudi tokrat. Ostali deli telesa se zdaj kesajo in opravičujejo za ta butast boj, ampak mislim, da jih ni izučilo. Vsaj ne dokončno, drugače ne bi vsake toliko šla skozi isti proces. Napredek se kaže vsaj tako, da je proces vedno krajši in da sčasoma prepoznam stare vzorce. Zdaj moram samo še nehati padati vanje. Čaka me še veliko dela, če hočem kdaj doseči cilj.
Jasnost
BMF (best male friend)
Imeti moške prijatelje je fajn. Odpre se ti čisto nova perspektiva gledanja na stvari. Izveš veliko o neznanem moškem svetu in tudi o ženskem. Sicer ugotavljam, da z nasveti niso tako velikodušni, kot so ženske, ampak ker ženske znamo stvari vprašati na milijon načinov, se da prikopati do iskanega odgovora. :) Zame je imeti moške prijatelje kot počitek. Saj sem ženska, zato rada razglabljam stvari v nedogled in delam neskončne analize vsega možnega, ampak včasih je tako krasno, ko ni možnosti a, b, c … ž, ampak je samo a (v večini primerov).
Fajn je, ko se odpirajo drugačne debate, ko ni pritiska, da moraš koga očarati, ko si, kar si in ti tega nihče ne očita. Zadnje čase razmišljam, če smo ženske in moški res lahko samo prjatelji, ali pa bo vedno prisotna neka seksualna napetost. Ali pridemo skupaj zaradi nekega zanimanja ali pa smo po naključju v isti družbi in se zanimanje razvije. Če se ne razvije do neke konkretne stopnje, smo prijatelji, drugače pa kaj več, ugotavljam zase. :) Win-win situacija, če nismo preveč zahtevni glede naših želja in če je položaj tak, da ne zahteva črnobele razrešitve problema (ali skupaj ali pa čisto narazen).
Moški so zanimiva bitja in tisti, ki mi pustijo priti blizu, mi vedno znova dokazujejo, kako zgrešeno mnenje imam o tem spolu. Vsaka ženska bi potrebovala moškega prijatelja ali dva in obratno. Včasih kakšne tragedije niso tako tragične in nepomembne stvari le niso tako nepomembne. Veliko se lahko naučimo drug od drugega, če se čustva ne vmešavajo. :)
Igra
Kdo se bo prej utrudil, vešča, ki leta okoli ognja, ali ogenj, ki vešči žge krila? Včasih sem eno, včasih sem drugo. Včasih gorim v prazno, drugič izgubljam zalet. Vse je tako nesmiselno, a kar traja. V tej igri ne bo zmagovalca.
Novo
Letos nisem sprejela nobenih novoletnih zaobljub. Čaka me še tista od lani. Nekoč. :) Konec koncev imajo te zaobljube tendenco po neizpolnjevanju, tako da si sploh nisem razbijala glave z njimi. Da bom poskušala stvari delati drugače, sem se pa odločila že pred začetkom januarja. Ne vem, če mi ravno uspeva, ujela sem se v huda nihanja, ampak časovna doba nihanja iz ene skrajnosti v drugo se krajša. Učim se lovljenja ravnotežja. :) Mislim, da bom tudi letos morala še naprej vzdrževati potrpežljivost, če hočem priti na cilj. Ne morem preskakovati stvari, se je treba pomikati počasi. Če bom še naprej zvesta svojim prepričanjem, bo leto dobro.
Voščilo
2011 v sliki
Hotela sem pripraviti en poglobljen kolaž slik, pa mi je zmanjkalo časa. :) Ko sem pregledovala slike, sem šele ugotovila, koliko vsega se je letos sploh zgodilo. Škoda, ker ne objavljam ljudi, letos sem napredovala v fotografiranju ljudi. Počasi bo res treba slike razviti, kar se tega tiče, sem še zmeraj v analognih časih, rada odpiram albume, se dotikam slik in podoživljam dogodke. :)
2011 v besedi
Kaj me je navdušilo, kaj me ni in vse ostalo.
Kravica
DIY
Ta božič bo še bolj kot ponavadi v znamenju ročne izdelave vsega. Po vseh letih sem ukinila okraševanje smreke. Prevelika je za to stanovanje in nikomur se je ne da januarja podirati. Lučke še delajo, v obliki smreke sem jih napeljala po zidu. Pod stropom sem napeljala vrvice in nanj obesila ročno izdelane angelčke/škratke. Nisem se še odločila, kaj naj bi bili, so mi pa toliko všeč, da lahko bingljajo v zraku. :)
Včeraj sem spekla še četrto serijo piškotov, vmes pa okraševala kozarce, ki sem jih iskala celo leto, z jelenčki. Ker sem že stokrat rekla, da moje risarske sposobnosti res ne obstajajo, sem prerisala vzorec iz interneta. Kupila sem pisalo za steklo, ampak mislm, da sem se nategnila in dobila nekaj neobstojnega. Ahja, toliko, da jih podarim, bodo zdržali. :)
Nisem je izdelala, sem si jo pa kupila – božično zvezdo. Ker tudi za rože ne znam skrbeti (od letos držim nov rekord – 8 mesecev življenja), bo pač trajala ravno za praznike. :)
Kupiti moram še par daril, vse zaviti, potem pa lahko začnem uživati v tem pomladnem decembru. Resno, cel FB piše o snegu, tu, kjer ga imamo zmeraj, pa ni padla niti snežinka. Ni fer! :)
Fotografije sploh niso uspele, so res samo za približno idejo, kako naj bi kaj izgledalo. :)
♥
