I can see clearly now

… the rain is gone.

Ne vem, kaj se dogaja, ampak tolikokrat kolikor sem imela pa v zadnjem času obdobij depresivnosti, pa še nikoli. Seveda to “pametno” razglašam vsem, ki to berete in v bistvu mi je vseeno, če veste. :)

No, v bistvu lažem. Vem, kaj se dogaja. :) Začelo se je že z ločitvijo in čeprav sem odrasla (ne vem, če je to čisto res), me je vseeno prizadelo, posledice pa se kažejo sedaj, ko sem končno pustila za sabo skrb za druge in se spravila skrbeti zase. Verjetno se bo našel kakšen idiot, ki me bo ozmerjal za otroka … no, vsi imamo otroka v sebi, nekateri ga pač želijo zadaviti, jaz pa mu pustim, da se razvija skupaj z mano. In, če se zaradi tega dogodka počutim bedno in žalostno, se pač bom!

Neverjetno, kaj pogovor stori s človekom. Danes sem vstala in dejansko sem videla sonce. V glavi in zares. Verjetno ste bili že v vlogi, ko vam je nekdo pripovedoval, kaj se mu dogaja in ste mu svetovali. Tudi jaz to počnem … svetujem, zraven pa se lastnih nasvetov ne držim. Še nisem odkrila, zakaj me je tega strah. Odločila sem se, da je že čas, da se začnem upoštevati. V glavnem, sonce je! :)

Nebeški cil

Včasih je vredno kakšno stvar, ki jo ravno študiram, deliti z ostalimi. Spodnji odlomek je vzet iz knjige Nebeški cil, govori pa o ljubezni. :)

Te nej strah tvojo lubezn od Boga k hudiču inu k eni smrdeči babi obrniti? Pojdi čez osem dni po smrti tvoje lube noter k njej v ta grob, katera uže vsa s črvmi gane: lezi k njej, objemavaj jo inu kušvaj: inu pomisli prav, de ravno taku gvišnu tudi s tabo bode. Pogledaj, kam pride tvoja posvitna lubezn. Taku tvoja posvitna lubezn hitro mini inu že per tem tvojo dušo zapela k večnimu pogublenju …

Čeprav že par sto let staro, je še kar zanimivo. Če je koga prepričalo, da se odpove posvetni ljubezni, je pa druga zgodba.

Ah, ko se ponovno učim to (ja, nekaterim gre težje v glavo :/), me mineva volja do življenja. Sicer se mi pa spet pojavlja milijon vprašanj, ampak jih niti ne upam obelodaniti, ker bo potem kdo mene pribil na kakšen križ. :) No, so vsaj odlomki, ki mi polepšajo dan. :)

Finale, zadnja tekma – EBEL liga

C’est la vie, c’est la vie. Takšno je življenje. Ljubljančanom je uspelo mnogo v krstni sezoni, niso pa posegli po samem vrhu. Salzburg je zmagovalec lige EBEL, saj je danes ekipa zmagala s 3:2.

Verjetno se bodo sedaj pojavila ugibanja, kaj bi bilo, če … bi bila tista tekma priznana in bi danes Ljubljančani lovili zmago in kaj bi bilo, če bi na vseh tekmah branil Westlund itd. V glavnem veliko če-jev. Ampak to sedaj nič ne pomaga, ker je lige že konec. Naslednje leto bo nova sezona in nova priložnost.

Verjetno ste veseli, ker je lige končno konec in bom sedaj dala mir s hokejem. A ne za dolgo. ;)

Omenila bi še nekaj stvari. Zadnjič so se t. i. navijači Jesenic spravili na ljubljanske navijače. Močno upam, da tega sedaj ne jemljejo vsi kot, da smo vsi isti, kar bi bilo pač neumno. Nekateri so pač nevzgojeni, kar se ponavadi nazorno kaže pri “starejših mladoletnikih”.

Ah, in zaradi njih se moram stalno zagovarjati! “A pri vas na Jesenicah se vedno tepete in streljate?” In potem razlagaš pol ure, da nismo vsi taki, da v bistvu je to mesto zelo dolgočasno, pa tudi, da se dogaja veliko dobrih stvari, po državi pa se izvejo le slabe. Ja, so idioti, ki se streljajo po mestu, so ljudje, ki kdaj koga zaštihajo … So taki, pa ne samo pri nas. Tako da, da odgovorim vsem, nismo vsi na Jesenicah nasilni. :) Kar se pa tiče teh “navijačev” … sram vas bilo.

Tako … am, mislim da še ena stvar ne sme mimo mene. Državno prvenstvo. Se mi zdi zelo nesramno od HZS, da se je Ljubljančamo letos lahko prilagodila, lansko leto pa ni mogla enako storiti za jeseniški klub (ki takrat še do četrtfinala niso prišli!). HZS = HZL? Ah, ni vredno. ;)

In ja, se zavedam, da so že trije zadnji prispevki v povezavi s hokejem. Čakam na navdih.

Finale, 5. tekma – EBEL liga

Kakšen preobrat! Nazadnje je Olimpija dobila tekmo s 4:3, nato pa se je izkazalo, da so jo pravzaprav izgubili s 5:0 zaradi administrativnih napak. C, c, tega si ne bi smeli privoščiti. Karma, jaz pravim. :) Groznik se spravi na enega igralca, posledice pa čuti cela ekipa. Tako je bil izid v zmagah 2:2.

In ko gre ena stvar po gobe, gre še druga. 5. tekmo so dobili gostitelji, spet s 5:0, tokrat so gole dejansko zadeli. Veliko je bilo v psihi, ker so pač pred tekmo izvedeli, da so prejšnjo izgubili, nekaj pa verjetno tudi v drugem vratarju. No, ja, popravni izpit bo že jutri.

Vsaj malo bolj napeto je. ;)

Finale, 4. tekma – EBEL liga

Podrla se mi je še ena teorija. Niso zmagali gosti, temveč gostitelji. Včerajšnji rezultat je bil 4:3 za Ljubljančane.

Še najbolj me zanima, kje bo naslednjo sezono igral Westlund (za neposvečene: vratar). Sicer se ne morem pritoževati čez njihovo igro, ampak velik delež uspehov temelji prav na vratarju.

Zadnjič sem si celo uspela ogledati del ponovnega prikaza 3. tekme in moram reči, da bi si Groznik in tudi klub zaslužil kakšno hujšo kazen. Popolnoma nešportnega vedenja pač ne podpiram.  Ne rečem, se sklofaš, če ti kdo kaj hoče, ampak da še preden se izteče sodniški met, ti že mečeš rokavice na tla in gledaš na koga se boš spravil … no go. Če je bila to kakšna igralna taktika, sem res razočarana.

V zmagah je sedaj 3:1. Lahko bo zadnja odločitev padla že v naslednji tekmi, ali pa bomo še malo čakali.

Sedaj pa še skok na Jesenice. Potrjeno je, da se vračata oba Rodmana in Razingar. Juhu. Čeprav jih ne razumem kaj dosti. Glede na to, da so v najboljših letih, bi lahko to izkoristili v tujini. No, ja, mogoče pa bomo sedaj imeli bolj motivirano ekipo. ;)

Ljubezen nam je v uteho (Išče se 900 nezemljanov)

Pogrebni govori so vedno depresivni. Ne glede na to koliko je dosegel človek, se tisti, ki so ga preživeli, zavedajo, da ga ni več in da mu dosežki zdaj pač ne pomagajo kaj dosti.

Tomaž je bil tiste vrste človek, ki ti je kmalu prirastel k srcu. Njegova odprta narava in pristen nasmešek sta otoplila srce še tako velikemu zagrenjencu.

In sedaj stojijo tukaj vsi, ki so ga imeli čast šteti med njegove prijatelje, družina, le nekdo je manjkal. Vreme je bilo trenutku primerno in nihče ni opazil, da je en dežnik kmalu izginil neznano kam.

Štetje

Saj bi rekla, da je vprašanje nagradno in ponudila kakšno kavo ali dve tistemu, ki bi uganil, pa se mi dozdeva, da potem nihče ne bi sodeloval, ker se me očitno bojite. :) Tako da lahko sodelujete in nič ne dobite (razen morda moralnega zadovoljstva). ;)

Kakšno je sploh vprašanje? Se spomnite mojih novoletnih obljub? Trenutno lahko s ponosom povem, da se obeh še kar držim. :) Ena izmed njiju je bila, da dam vsak dan en evro v hranilnik.

In sedaj vprašanje, koliko drobiža je v hranilniku, če vemo, da imam “plačano” do 23. marca. Bilo pa je že prej nekaj drobiža notri, pa tudi nisem si zapisovala vsakega centa, ki je pristal notri. Tako da se meni tudi ne sanja, koliko je drobiža. Vem pa, da ne gre nič več notri. ;)

Ena manjša pomoč:

Še najmanj sem vesela dneva, ko bom hranilnik odnesla na banko, ker ne premorejo stroja za štetje drobiža in bom porabila nekaj časa za razvrščanje. Toliko o banki s posluhom. ;)

Pa še moje ugibanje: nekje okoli 110 do 120 evrov.

Finale, 3. tekma – EBEL liga

Se že pojavljajo iskanja o tej tekmi, ki vodijo na moj blog, tako da sem nekako prisiljena takoj poročati o rezultatu. :) Naj vam bo. ;)

Danes je minila tretja tekma. Priznam, gledala sem le zadnje minute druge tretjine, ko so Ljubljančani izgubljali za en gol, potem pa še zadnje sekunde prenosa. Ker so zeleni nekam veselo skakali okoli, sem pač sklepala da so zmagali. In imela sem prav.

Torej, kot sem rekla že zadnjič … tisti, ki je gost na tekmi, zmaga. Zaenkrat deluje. ;) In še rezultat. Po zelo kratkem podaljšku je Olimpija premagala Salzburg s 4:3.

Bo še napeto. Sicer zdaj ne vem, kakšni so razporedi tekem, ampak če ostane tako da je enkrat pri nas, enkrat pri njih, potem bo Slovenija zmagala. :) To bo šele senzacija.

A rezultat v zmagah je šele 2:1, tako da bomo čakali vsaj še dve tekmi, da se razjasni, kdo bo letošnji zmagovalec.

11. mesec

Vam danes že cel dan nekaj manjka, pa še niste ugotovili kaj? Se grem stavit, da ste komaj čakali na moje mesečno poročilo. :))

No, šalo na stran. Resda je imel mesec malo manj dni, a še zmeraj je obiska kar dovolj. 2383 ogledov čez mesec oz. 82,17 na dan. Najvišje ste prilezli včeraj, verjetno oz. bolje rečeno, prepričana sem, da je k temu botrovala objava na Janovem blogu in še na Drugem svetu. Prispevek, ki so mi ga objavili (Mrhovinarji), je bil tudi najbolj bran, čeprav je bil objavljen samo dva dneva. Jej. :)

Nameravala sem se vtakniti še v nekaj stvari, pa bom raje počakala še en mesec, ko bom naredila letno bilanco. Končno pa mi je bolje začela delovati statistika na StatCounterju. Poleg tega da se z WordPressom sedaj skoraj ujameta v številu ogledov, mi pokaže še večino ostalih podatkov. Še kakšen mesec ali dva, pa bo vse, kot je treba. ;)

Jan Ferme, gost na blogu

No, če se že gremo nekakšo bložno izmenjavanje mnenj, s čimer se trenutno ukvarja Jan, se mi zdi edino pošteno, če lahko še on pri meni kaj napiše. Tako da, danes bom jaz utihnila in prebrali boste Janovo pisanje. Moje si lahko preberete pri njem. ;)

Nadležni pijanci

V soboto sem bil na maturantskem plesu moje bivše srednje šole. Bivših sošolcev nas je bilo samo pet, kaj več jih tudi nisem pričakoval. Imeli smo se super, uradni del sem bolj kot ne gledal z enim očesom, sem pa norel pri Kreslinu in potem pri bandu, ki je igral skozi celoten maturantski ples.

Seveda se na maturantskih plesih pije, pije, pije. Nekateri pijejo več, drugi manj, odvisno od posameznikovega proračuna ali poznanstev (beri, pijače mu častijo drugi). Najbolj mi pa gredo na maturantskih plesih potem na živce tisti, ki se tako napijejo, da ne vejo zase in
potem težijo vsem okoli. Ponavadi jih ni veliko, obstajajo pa.

Najhujše je, ko kar pridejo do tebe in te začnejo objemat, čeprav jih ti vidiš prvič, oni pa mislijo da morajo biti prijatelji z vsemi. Tudi to še niso najhujši pijanci. Seveda, vsak nekaj spije na maturantskem plesu, če ne abstinira in ni noseč, zato je potem po polnoči že kar
močno lačen (od pijače se ne nasitiš).

Zato sem nahecal Emila, da nas je nekaj peljal v mesto na kebab. Pridemo do kebaba in pred nami je enih deset ljudi, ob 2.07 zjutraj prosim. S prijateljico mirno stojiva v vrsti, od nekod pa pride nek mlajši moški in se vrine med naju. V roki je imel kozarec za šampanjec, ki ga je potem vrgel po tleh in ga brcal drugim v čevlje (ne vem, kaj mu ni bilo jasno). Nato je začel telefonirati po mobitelu in preklinjati vse kar je lezlo in šlo.

Ampak mera je bila polna, ko je začel napadati mene, ki sem ga kao prehitel, medtem ko je gospod telefoniral. Začel me je pa spraševati v kateri vrsti sem. Meni seveda nič jasno in mu povem, da je samo ena vrsta za kebab in da sem v njej. Idiotu se seveda ni dalo nič
dopovedati in me je še kar naprej spraševal v kateri vrsti sem.

Bil sem prepričan, da me bo tam sredi vrste nalomil, zato ker sem ga »prehitel« in ker bom dobil »usrani« kebab pred njim. Takšni nadležni pijanci so tisti, zaradi katerih ne hodim veliko ven. Ker zmeraj se najde nekdo, ki je »pogumen«, kadar ima preveč v riti.