Delo #1

Prosim, prosim, če se med mojo izmeno ne počne naštetega:

-vaši otroci ne izvajajo gimnastičnih vaj na ogledalih, vratih in vsem, kar je steklenega
-ni fizičnega stika sploh (dotikanje, držanje za roko itd. … NE!)
-ne prodajajte mi življenjskih zavarovanj

Lahko pa:

-govorite o urejanju svojih vrtov
-lahko govorite o vaših “defektnih” nogah (in če bi človek to jemal resno, potem v mestu ni normalne noge … )
-lahko se pogovarjamo o starih časih, ko je bilo vse “boljše”

Če pogledam seznam, lahko govorite, dokler se vam jezik ne posuši … lahko me tudi kam pošljete, če le upoštevate prepoved fizičnega stika. ;)

*kash*kash* (skašljala sem se) ;)

Razglednici #2

“Ali na svetu sploh še kakšen kraj bolj pust in umazan, kakor ta je?”

Ena stara pesmica, pa še zdaj tako primerna. :) Vreme nam očitno odmerja dnevno dozo sonca, ki jo je pač treba izkoristiti. Še nekajkrat grem ven, pa imam pokrite vse dele Jesenic. Toliko nekih sprememb se vrši, pa še vedno lahko odkriješ dele mesta, ki so popolnoma v razsulu. Samo s ceste se jih ne opazi. Dela je še veliko, če ga bo kdo hotel videti. :)

Namesto da bi pošiljala razglednice z morja, tokrat dve črnobeli preko internetnih vod. :) Za tisto morje pa držimo pesti. ;)

Spa

Možgane pošiljam v mental spa. Toplice za možgane. Če še ne obstajajo, so se zdaj ravno pojavile … Dovolj je bilo vsega skupaj. Človek misli, da jeza lahko samo še upade, ko doseže določeno točko … wrong. S tem nimam kaj početi in treba bo počakati, da izgine. Pa če bosta spet minili dve leti, pa bosta. Jaz se moram dobiti nazaj.

Lahko bi se znebila še nalepke na mojem čelu “privlačim tesla”. Ne vem, kje sem jo dobila in vsekakor ni zaželjena (in vem, da se piše brez j … danes je pač tu). Vključujem power shutdown, namesto mene bo po svetu hodila lupina, ki zna reči dober dan, hvala, adijo. Več kot dovolj. Spoznavanje novih ljudi nastavljam na minus (ker nič ni dovolj). Res, rabim pavzo.

Če se zazrem v pozitivne točke … vse to sranje lahko preusmerim v izpitno obdobje. Že prejšnjič se je potem vsaj nekaj krasno izšlo.

Ahh. AH!

Kons*

Bombaž=elastan,
elastan=bombaž,
vse je sranje z Vzhoda!

*ni mi usojeno kupiti navadne T-shirt majice …

Razglednici

Ne morem verjeti, kaj vse se da doseči z obdelavo slik. Sicer nista fotografiji nič posebnega, a če bi videli originale, je razlika več kot le opazna. Od popolnoma gnilih posnetkov do solidnih zadev. Še vedno sem v fazi obrezovanja in črnobelih slik z dodatkom barve. I love it. ;)

Je treba delat :)

Ne štejem več ur preživetih na delovnem mestu, važno je, da bodo enkrat izplačane. :D Lahko rečem, da se mi prodajanje čevljev ne zdi naporno. Fizično. Mentalno je pa druga zgodba.

Čeprav nimam narejene trgovske šole, mi je jasno, kako vse skupaj poteka. Pogled v oči, pozdrav in vprašanje, če lahko pomagam. Sicer je moja pomoč bolj švoh, ampak oni tega ne vedo. ;) Vsekakor me preseneča, koliko ljudi se zanese na moje mnenje. Kje imate lastno mišljenje? In ne, ne vem, kakšno številko čevljev ima vaš otrok. To, da mi poveste koliko je star, mi ne pomeni nič. :)

Če smo že pri otrocih, opažam, da večina njih niso prisrčna mala bitja, ampak razvajene pi***. :) Mojbog, če vas okoli prsta vrti štiriletni pamž, kaj bo čez 10 let, ko bo dosegel puberteto?? No, saj ne krivim malih, ker se pač znajdejo, kakor se le lahko, če že staršem ni mar. Otrok se dere, joka, mati pa raje pomerja natikače. Halo? Me zanima, če bo tako brezbrižna tudi, ko bo otrok pijan prišel domov. No, ja … jaz sem tam zato, da prodajam …

Trgovina mora biti urejena. Tako kot povsod drugje, pač. Danes sem eni izmed mater rekla, naj pobere svojega otroka iz izložbe. Pa namesto, da bi ga šla iskat, mi je rekla, da bi lahko rekla, naj ga pokliče. Mislim, ko si v stanju rahle šokiranosti, res ne izbiraš besed. Me zanima, kaj bi rekla, če bi mi razbil pol trgovine, jaz pa bi ji zaračunala. :evil: Toliko o vzgajanju.

Preprosto mi potegnejo živec. Otrok ni ravno okrasek, ki ga moraš imeti. Nekateri tega še ne bodo dojeli tako kmalu.

Slišala sem že, da ta služba ni primerna zame. Ker naj bi bila premalo ambiciozna. Mislim, saj nočem delat kariere s tega. Sploh se mi pa zdi povsem primerna (če se bom nekoč res spustila v šolske vode). Moraš znati z ljudmi in kje lahko dobiš več izkušenj, kot če si v stiku z “rajo”. Vsekakor delam na socialnih sposobnostih. Da ne omenjam tega, da se učim biti bolj samostojna. Ponižujoča služba? Začne se zmeraj na tleh, nato se vzpenja navzgor. Bi moral še kdo delati v trgovini, da bi videl, kako vse poteka in kaj vse doživiš, potem bi bili ljudje do prodajalk bolj prijazni. Kako gre že … vsako delo je častno delo.

V glavnem, pritoževati se ne morem kaj preveč. Če boste pridni, vam mogoče dam še kakšen bonbon. :) Aja, pa kdo rabi morje za učenje tujih jezikov? Tukaj imam več kot dovolj prakse. ;)

19. julij

Long, long time ago, can you still remember?

Novo, nedokončano poglavje v mojem življenju. ;)

15. mesec

Spet je tisti čas v mesecu. Juhej. :) Vedno zmanjka tako malo, pa bi presegli 3000 ogledov. No, ja, saj se nikamor ne mudi. :) Pretekli mesec ste dosegli  2776 obiskov ali 92,53 na dan.

Ko že človek misli, da se mu težko še kaj novega zgodi, se naredi ravno to. “Težave” mi je povzročal neki spamer, ki se je začasno umiril. Hm, mogoče je prijazno opozorilo pomagalo? Ali pa to, da sem mu vedno brisala povezave? ;) No, v glavnem, taki niste zaželeni tu. :)

Ti …

… si preprosto hecen.

1. dan

Preživela sem. 12-urni delavnik niti ni bil tako naporen. Vreme nam je šlo na roko, saj je večino dneva lilo, kakor se je dalo, pa je bila obiskanost zato malo manjša. Ravno pravšnja. Že tako sem imela na trenutke po tri stranke naenkrat.

Moram reči, da so bili ljudje kar znosni. Sem pričakovala več tečnob, pa mislim da sploh nobene nisem srečala. Upam, da nisem rekla kaj prehitro, ker me jutri čaka podoben dan. :)

Pa res nihče ne ve, da razprodaja pomeni razprodajo robe, ki je bila že prej v trgovini in ne prodaja novega blaga? Pa mi je kar uspelo ustvarjati lažen nasmešek čez dan, na čase je bil tudi pristen. :) Razne neumnosti pač preslišiš, sploh kakšne duhoviteže. “Ja, ja, gospod, seveda …” :) Kupec je kralj. :)))

Kupila sem si ene čevlje. S peto! Ker opažam, da sploh nisem podobna ženski. Vsaj urejeni ženski ne. :) Vprašanje je zdaj sicer, koliko jih bom sploh nosila, ker bo ta nakup s seboj potegnil nakup ostale garderobe. Kavbojke pač ne spadajo zraven. :) Ampak okej, začetek je, ostalo bo pa prišlo s časom (z denarjem, heh). Fino je, če delaš v trgovini s čevlji, da jih lahko že prej nosiš. Sedaj vem, da me ne bodo ožulile, ker so že malo raztegnjene. ;)

Ko smo zaklenili vrata, sem skakala od veselja. Dobesedno. Očitno imam še vedno preveč energije. Ali pa sem samo spila preveč kave? :)