Je že tako, da se jim nikjer ne moreš izogniti. Sicer se mi ne sanja, kaj lahko počnejo na Jesenicah … ampak jih je veliko. Človek bi mislil, da so to samo prehodni gostje, pa jih srečujem potem nekaj dni zapored, tako da očitno niso. :)
Nekaj se jih ustavi tudi tam, kjer delam. Pa v angleščini se da zmenit … še največ. Hrvaščina in ostali “sosednji” jeziki … saj me je sram, ampak večino časa se samo gledamo. Jaz ne znam po njihovo, oni ne znajo slovensko. Zato se malo igramo pantomimo, pa je. :)
Nemščina nikoli ni bila med mojimi priljubljenimi predmeti in še danes se tolčem po glavi. Imam v načrtu se nekoč spet poglobiti vanjo. Ker to, da človeku rečeš, da je tvoja nemščina zlobna, namesto slaba, ni v redu. :) Pa smo se malo nasmejali, prodan je bil še en par čevljev, izmenjali smo si drobiž, ker očitno zbirata motive na kovancih iz vseh držav … vse se da zmenit.
Tujci so v bistvu prav prijetne stranke, ker veš, da bodo nekaj vzeli. Domačini pridejo, pomerijo, rečejo, da bodo kupili, potem pa gredo iz trgovine. Bah. :) Čez en teden pa: “A ni več? Kako, saj je bilo še prejšnji teden tu?” :)
