Vprašanje, ki si ga zadnje čase pogosto zastavljam. :)
Kakšen mesec stran od tega sem, da začnem priznavati obstoj PMS-ja. Aja, ups, spet bo neka ženska izpoved. :) Čeprav bi temu težko rekla PMS, ker se to tečno stanje pojavi dva tedna pred tisto zadevo. :) Tako da, ne vem, kaj mi je, ampak iz meseca v mesec je huje. In zadeva je moteča.
Kako sem lahko dva tedna popolnoma pozitivno nastrojena, naslednja dva tedna pa tako pesimistična, da bi si kar nekaj naredila. Pa saj je vseeno, dokler opazim samo jaz. Samo kaj, ko se za dva tedna ne morem nekam zapreti pred svetom.
Precej zoprno je, ko me lahko užali vsaka stvar, ki v resnici sploh ni žaljiva. Daleč od tega. Saj se potem kmalu zamislim nad svojimi reakcijami, a ponavadi prepozno. Še dobro, da se izogibam prepiranju z ljudmi, drugače bi do zdaj že ostala brez vseh prijateljev. :)
Od ločitve nisem govorila kaj pogosto. Ker so zadeve zasebne ali pa ker je to pač breme, ki ga moram nositi sama. Vsak poskus razbremenitve se je končal z natrganimi odnosi. Potem pa človek pač poveže par koncev in se vprašam, ima to kaj veze z mojimi hormonskimi neravnovesji? Bi skorajda lahko trdila, da ja. Ker so se v istem obdobju pojavili še telesni znaki “bolezni”. Poleg tega, da se je zgodilo še par stvari, ki vplivajo na človeka …
Ah, kar nekaj. :) Vse, kar hočem reči je, da se opravičujem vsem, ki imate stike z mano v slabih tednih. To resnično nisem jaz, pa si vseeno ne morem pomagati in sem neizmerno tečna. Me pa moti in če bo šlo tako naprej, bom morala poiskati pomoč bolj usposobljene osebe?
“Kaj vam pa je?”
“Ah, nič. Tečna sem. Nekoga bi zadavila.”
“Aha, aha.”
:)
Kaj ženske hočejo? Včeraj sva s prijateljico ugotovili, da je odgovor pravzaprav zelo preprost. Samo pot, ki vodi do njegove izvedbe, si znamo zakomplicirati.
Ženska sem … :)
Nič se ne čudi, pms lahko nastopi celo 14 dni pred m., znaki so najbolj očitni nekje 10-7 dni prej, vmes nihajo, ampak so – in je vse odvisno od ženske, če ima to nanjo sploh kak vpliv. Poznam punce, ki pmsa ne poznajo (in sem jim iskreno fauš) in vse več takih, ki takrat ne vejo, kaj bi same s sabo … tukaj sem tudi jaz in dejansko razmišljam o obisku zdravnika ali vsaj lekarne – mama pravi, da so nekoč obstajale neke blage tablete, menda celo zelišča, ki so blažila simptome pms-a.
To, kaj bi rada, se sprašujem vsak dan in ja, težko je. Včasih bi kar zamenjala z nekim uravnovešenim moškim :)
Tudi jaz sem bila med prvo skupino, zadnje leto pa … Mislim, da ima ves ta stres od vsega bednega dogajanja veliko vlogo pri tem. Nekje se mi že mora poznati, saj sem le človek. Je pa moteče in verjetno se bom morala res prisilit, da bom obiskala zdravnika (kar nisem naredila že nekaj let).
Moški samo mislijo, da so uravnoteženi! ;)
ah ja PMS… sovražnik št. 1 pri meni, kadar nastopi pri moji punci. V bistvu je to samo kruta šala Vsemogočnega, da nam moškim ne bi bilo preveč fajn na Zemlji :D
Hehe, Jan. :) Ampak veš, da takrat to ni ona in potrpiš, pa se imaš kasneje zato lepše. :)
heh, tud res :P