Golaž

Ljudje me stalno sprašujejo, če mislim še kdaj kaj skuhat. No, kuham skoraj vsak dan, ampak nič se ne znajde na blogu. :) Danes pa po dolgem času spet ena zanimiva jed. Sploh za vse, ki ljubite čebulo. ;)

Vsak, ki dela golaž, ve, da je potrebno veliko časa. In ravno zato me bodo ti ljudje grdo gledali, ker sem močno goljufala. Povsod. :) Če nočete preživeti pol življenja v kuhinji, vam bo ta recept prišel prav.

Torej, vzamemo tri čebule (v resnici je tako: več jih je, bolje je) in jih narežemo. Prva goljufija … uporabimo multipraktik. Ker se nam ne da rezati vse te čebule, ker nočemo, da nam roke smrdijo še tri dni in ker bi se resnično radi jokali samo zaradi nekih konkretnih razlogov. :)

Multipraktik seseklja čebulo na prafaktorje. Kot naročeno za vse tiste, ki ne marajo čebule. Bi mi verjeli, če vam rečem, da obstajajo ljudje, ki dejansko mislijo, da golaž ne vsebuje čebule? S pomočjo multipraktika in paličnega mešalnika res “ne obstaja”. :)

Čebula je narezana in gre v posodo, kjer se že greje nekaj olja. Malo solimo in pokrijemo. Druga goljufija … uporabimo ekonom-lonec (lonec na pritisk, če ste že puristi). ;) Čakamo kakšnih 20 minut, vmes pa pripravimo meso. Meni osebno bi bil golaž enkraten, če mesa ne bi bilo, ampak to potem ne bi bil golaž temveč obarvana čebula. :)

Čebula se je razpustila (naj bi se), zato ji dodamo nekaj rdeče paprike, kumine, majarona, lovorjevega lista in popra. Ker se ne držim stalnih receptov, sem dodala še malo čilija. :) Poleg vsega tega pa stisnemo notri še par strokov česna in prilijemo nekaj paradižnikove mezge. O količinah pač ne bomo govorili, ker je čisto odvisno od tega, za koliko ljudi kuhate. Pač, po občutku. Tretja goljufija … pametno je zadevo zaliti z malo rdečega vina. Ker tega jaz nimam, sem pač uporabila vinski kis in malo vode.

Ko vse premešamo, lahko končno vržemo notri (goveje) meso. Malo zalijemo in pokrijemo. In izginemo iz kuhinje za dve uri. Res. :) Vmes mogoče pridete malo pomešat, ampak ker/če kuhate pod pritiskom, tega ni pametno početi pogosto.

No, po dveh urah začne razpadati že meso, zato se bližamo koncu kuhanja. Zadevo je treba seveda najprej pokusiti, da vidmo, če kaj manjka. Npr. sol. In potem je to to. Golaž v dobrih dveh urah. Kaj je bilo zraven, sploh ne bom govorila, ker bi takoj slišala kritike. :) Lahko pa povem kaj ponavadi spada na krožnik. Kruhovi cmoki (mislim, da ta recept obljubljam že od začetka bloganja), polenta ali makaroni.

Za prvič je bilo super. Sem preslepila ljudi, ko so mi govorili, da sem morala revica že navsezgodaj začeti kuhati. Seveda, ja. ;) In to ljudje, ki golaž kuhajo zelo pogosto! :) Vsekakor pa, če imate dovolj časa, si ga le vzemite. Pa še to, golaž je najboljši čez en dan. :)