Jasnost

Toliko časa sem se borila sama s sabo, da je ena odločitev končno zmagala. Najtežje so bitke, kjer se boriš, braniš in še sodiš. Tako ni moglo iti naprej, bilo je preveč intenzivno, pobralo mi je večino časa v dnevu, z bitko v glavi sem čez dan samo vegetirala. Čutiš, ko te sreča pamet. Dejansko. Po parih mesecih boja sem se končno spet počutila sproščeno. Zjutraj sem lahko vstala in razmišljala še o drugih stvareh. Moji možgani znajo potrpeti in prenesti vse možno, ker bodo na koncu dobili tisto, kar hočejo. Sicer jih dolgo časa ne upoštevam, čeprav imajo vedno prav. Prav so imeli tudi tokrat. Ostali deli telesa se zdaj kesajo in opravičujejo za ta butast boj, ampak mislim, da jih ni izučilo. Vsaj ne dokončno, drugače ne bi vsake toliko šla skozi isti proces. Napredek se kaže vsaj tako, da je proces vedno krajši in da sčasoma prepoznam stare vzorce. Zdaj moram samo še nehati padati vanje. Čaka me še veliko dela, če hočem kdaj doseči cilj.