Have you come here to play Jesus?

Zagreb

Ponovno sem se srečala z Zagrebom. Tokrat sem šla s prijateljema in za tri dni. Hrvaško glavno mesto smo nameravalo obiskati že oktobra, potem pa smo ugotovili, da bo decembra koncert Dina Merlina in smo odhod zamaknili. Poslušanje Merlina v živo je bilo že nekaj časa na moji to-do listi. Check. :) Tokrat sem se temeljito pripravila, pregledala zemljevide, prebrskala vse mogoče na spletu in se nazadnje odločila, da bom sledila Ireninim predlogom. Večino krajev, ki jih omenja, smo našli, nismo pa vseh izkoristili. Razne tortice, kave in burgerji  (smo preizkusili Submarine in burger je bil zares slasten) še čakajo na pokušino. :) Vem pa zdaj, kje jih najti. ;)

V glavnem, obiskali smo tehnični muzej pa muzej iluzij pa muzej prekinjenih zvez pa muzej mučenja. Vsi so vredni svojega denarja. Sploh tehnični muzej mi je bil všeč. Kar ni ga konca. V enem trenutku se navdušuješ nad podmornico in starinskimi letali, v drugem trenutku se pretvarjaš, da si rudar v rudniku, potem pa si že v vesolju in izdeluješ svoj denar. Vse je tam. Vse. Priporočam. :) Preostali trije so prav tako za pogledat, muzeja mučenja mogoče ni dobro obiskati pred spanjem. Ima pa dobro poanto: si človeštvo zasluži preživeti? Ko si boste ogledali razstavo, vam bo malo težje odgovoriti.

Izbrali smo dober termin, sicer je bilo ogromno ljudi, ampak ne preveč. Stojnic je mnogo, vzdušje je prav zares božično. Javni prevoz je bil čez konec tedna brezplačen in to se mi zdi nekaj, kar bi lahko posvojili tudi pri nas. Čeprav je bilo pa malo slabše organizirano po koncertu, ko ni bilo nobenega dodatnega prevoza iz Arene Zagreb. Nekaj časa smo čakali tramvaj, nato prehodili kos poti peš, nato pa pomahali taksiju, ker je bila ura dve in se nam ni dalo več. Po celodnevni hoji in poplesavanju na koncertu je bilo res že dovolj gibanja. :)

Zadnji dan smo preživeli v živalskem vrtu. Sicer nekaj živali ni bilo na ogled, je bilo pa sonce in vse skupaj je bilo zelo prijetno. Časa nam je zmanjkalo za pokopališče Mirigoj in še par stvari. V hostlu so nam dali kupon za popust ob naslednjem obisku, mogoče nam uspe iti tja v toplejših mesecih. Mrtvi lahko počakajo. :)

Najboljši trije dnevi v tem letu. Tako dobri, da so bili že nerealni.

Pariz

Konec tedna sem preživela v Parizu. Z dobrim načrtovanjem mi je v kratkem času uspelo videti glavne turistične zanimivosti. Tisto, kar sem videla, je prečudovito, Francozi so bili zelo prijazni, hrana pa slastna. ;) V dveh dneh sem prehodila 40 kilometrov, še dobro, da sem se (sicer s težkim srcem) odločila za bolj športno opravo, drugače ne bi bilo v redu. Pariz priporočam, tudi v dveh dneh se ga da doživeti. :)

Oblaki

Letos se vsakič znova zaljubljam v večerno nebo. Vedno na njem visijo oblaki, ki vpijajo zadnje sončne žarke in pojejo labodji spev dnevu. Vse barve zažarijo in potem … potem jih zagrabi sivina in pride noč. Čarobno je.

IMG_6304 (Small)

IMG_6308 (Small)

IMG_6309 (Small)

Slovenska obala

Konec tedna sem raziskovala slovensko obalo. Doma sem si sestavila načrt, kaj želim videti in to tudi uresničila. Ne sliši se ravno razburljivo, ampak bilo je zelo prijetno. :) Tri dni sem spala v hostlu Europa, priporočam vsem. Rahlo bizarno se mi zdi plačevati 100 evrov na dan, v sobi bom pa 6 ur. Ampak vsakemu svoje, jaz sem očitno še v fazi hostlov in do zdaj sem imela z njimi dobre izkušnje. Priznam, da sem pričakovala več tujcev, pa smo bili tam večinoma kar domačini.

Hostel je bil najboljša izhodiščna točka, vse je bilo nekako enako oddaljeno. Imam prijateljico Primorko, ki sem jo vprašala za nasvet, kaj naj si grem ogledat, pa je rekla, da je slovenska obala bedna. No, meni je bila precej všeč. Majhna, luštna, v treh dneh vidiš vse, kar hočeš. Sicer ne bi bila tam vsako leto, ampak za razliko od Krfa se nameravam še vračati. :) Portorož mi je bil od vseh obiskanih krajev verjetno še najmanj navdušujoč, ampak ima pa veliko življenja. Glede na to, da svoje dneve zaradi službe preživljam za računalnikom, mi ustrezajo množice. Pogrešam biti med ljudmi. V glavnem, štirje dnevi so hitro minili, jaz sem se dejansko uspela odklopiti od vsega, nazaj sem prišla spočita in z ogromno fotkami. :) Moj bogi fotoapart bo verjetno kmalu šel po gobe (domnevam, da ga daje starost in/ali prah v leči, ker stalno javlja napako), ampak za tako starino še vedno dela lepe posnetke.

Soline so kar fotogenične.

Read the rest of this entry »

IMG_5832

IMG_5793

Krf

Medtem ko večina ljudi odšteva do začetka svojega poletnega dopusta, je to že za mano. Morala bi iti na Hrvaško, a so se načrti teden pred odhodom popolnoma spremenili in pristala sem v Grčiji. Dobesedno.

Read the rest of this entry »

Domače

ham

Ne vem, ali so to leta, ampak v mojem prijateljskem krogu višek druženja zadnje čase predstavlja zbor pri nekomu doma in ustvarjanje v kuhinji. Imeli smo že več kuharskih izzivov, vsak (ali vsaj večina) pa si je izbral pripravo ene jedi. Še vsakič smo skuhali čisto preveč. Teh druženj se še nismo naveličali, kulinarika je tako široko področje, da težko zapadeš v rutino. Pa na koncu niti ni važna hrana. Bolj ali manj smo vsi po službah in če se pojavi možnost za druženje, jo bomo izkoristili.

Na fotki je en okusen doma narejen hamburger. Za kaj takega bi stala dve uri v vrsti! ;) Sezona žara je odprta. :)

Šobec

DSC_1030

Ljudi še ni, zato je precej mirno. Najrajši imam turistične kraje, ko ni sezone. Takrat so najlepši.

9. leto

O joj, čas beži! :) In obiski padajo. :) 2266 klikov je bilo v celem letu in 12 novih komentarjev. Ni zanemarjen samo blog, odraslo življenje zame trenutno pomeni, da je zanemarjeno vse. Kuća poso in to je to. Ampak do desete obletnice bom pa prišla! Pa čeprav s tremi objavami na leto. ;)